Home PERSONAL STYLE FEAR OF MISSING OUT

FEAR OF MISSING OUT

01/05/2020
FEAR OF MISSING OUT

I think that that felling, fear of missing out is completely normal during lockdown. Specially because we were maybe under the impression that It wont last as long as it does, and we still don’t know how much more time will it be. Even if there is nothing to miss really, there are no concerts, no events, no openings.

There is no lunch or coffee spots that we want to go to. Mostly everything is still closed, even if those things will change in the next few weeks (depending on the country). But still we can’t shake that feeling that we are missing. I, for instance, as a blogger and content creator fear missing opportunities for beautiful shots and chances to create beautiful content. Even if I tend to create one around my home and at home. Challenging myself constantly. Fear of missing out is not just missing events, missing cups of coffees with friends or fear of denied invitations. It is not just fear of not being able to be on all ten places at the same time. People even have #fomo hastag for that matter. Fear of missing out can be a much wider phrase. Right now, during the lockdown we mostly fear for insecure future, for time passing by way to fast (yes, even now), for not doing enough, not working enough, not developing enough and after all to not learning enough. All that above can tire us to the point when we feel insecure, depressed even. On the beginning of the lockdown everything felt right, it had to be done to stop spreading the virus, we all kind of thought it wont last as long and we adapted to the situation. It was ok in the beginning, we all had different plans, different projects we want to do while at home but it has been weeks and in some ways the excitement was changed for fear. So what can we do to not feel that big fear of missing out. What can we do if we feel like the outside world is going to forget about us, even if the whole world is standing still as we speak.

Firstly, and probably the most important thing that we can do is to just breathe. No one is going to forget us, our Instagram accounts won´t crush if we don’t post coffee from different coffee shops every week, mountains, lakes and other wonders will not disappear and we will still have enough time to do all the things we wanted to, we will just have to rearrange and reschedule We can celebrate birthdays and other happy moments later.

Second thing that we can do is to keep ourselves busy, so we don’t have time to think about such stupidity as missing out. Do things that makes you happy, redecorate the apartment, call friends, read, anything that keeps your mind busy.

And third we can help to stop that feeling by planning. Sure, we don’t have the exact date but we can still plan things that we want to do when all of this will be over. It will give us more control over the situation and we are going to feel better and more secure.

And last but the most important is to remember that we are all in the same situation (regarding the lockdown). We all fear sometimes and feel like things are getting out of hand. We have to try to learn the most of it and if there are days when everything is just to much call your friends, connect with people via social media and find positive things to make yourself better. Also, now is a good excuse to eat unlimited amount of ice cream.

SLO

Moje mnenje je, da je ta občutek strahu pred zamujanjem stvari popolnoma normalen pojav v karanteni. V tem obdobju, ko smo “zaprti” doma in ne smemo nikamor. Zlasti mogoče zato, ker smo na začetku imeli občutek, da vse skupaj ne bo trajalo tako zelo dolgo kot že sedaj traja. Pa hkrati tudi nihče ne ve, Koliko časa bo še trajalo. Čeprav dejansko ni česa zamujati, ni koncertov, nobenih dogodkov in otvoritev. Zaenkrat vsaj še ne moremo nikamor na kosilo ali na pijačo (res pa je, da že marsikje lahko dobimo “vzemi sabo” postrežbo). Pa kljub temu, nekako je v ozadju prisoten tisti občutek, da nekaj nekje zamujamo. Če vzamem na primer za primer sebe, kot blogerko in oblikovalko vsebin me najbolj preganja občutek zamujenih priložnosti za fotografiranje v naravi, v mestih, ob cvetočih drevesih po Sloveniji, kljub temu, da se trudim ustvarjati lepe fotografije doma ali v domačem kraju. Skušam se konstantno izzivati, se igrati z novimi perspektivami in idejami. Strah pred zamujenim ne zajema le zamujenih dogodkov, zamujenih kav s prijatelji, strah pred biti nepovabljen, strah pred zavrnitvijo. Strah pred zamujanjem ni le nelagoden občutek ker ne moremo biti na desetih krajih istočasno kljub temu, da si morda to želimo. Ljudje so za ta izraz celo začeli uporabljati kratico oziroma hastag v angleščini #fomo. Pa kljub temu, strah pred zamujenim je veliko širši pojem kot le zgolj to, kar sem omenjala malo prej. Trenutno se ta strah, v tej karanteni, odraža predvsem v nesigurni prihodnosti, čas mineva kljub vsemu prehitro (ja, tudi zdaj), strah da ne delamo dovolj, da se ne učimo dovolj, da se ne razvijamo dovolj glede na ves čas, ki ga imamo. Vse to lahko izjemno negativno vpliva na naše dojemanje samih nas v karanteni, vzpodbuja negativne občutke. Na začetku, ko se je vse skupaj ustavilo smo to sprejeli, bilo je pač potrebno za zajezitev virusa pa kljub temu si verjetno marsikdo med nami ni mislil, da bo trajalo tako dolgo kot traja. Situaciji smo se preprosto prilagodili, bili na začetku polni zanosa kako super bomo lahko marsikaj naredili, postorili, imeli čas za stvari za katere ga mogoče prej nismo imeli. Toda nekje med tem, ko so tedni minevali je tudi začetni zanos zamenjal nek občutek nelagodja, strahu, občutek biti stisnjen v kot, občutek, da se marsikaj zamuja. Torej, kaj lahko storimo, da nas ta občutek strahu pred zamujanjem ne bi čisto blokiral in na nas vplival negativno, kaj lahko storimo če imamo občutek, da bo zunanji svet pozabil na nas. Pa četudi cel svet stoji tako kot mi.

Prvo in verjetno tudi najpomembnejše je, da preprosto vdihnemo in se opomnimo, da nihče ne bo pozabil na nas, kave in rogljički bodo čakali ko bo vsega konec, naš Instagram profil se ne bo zrušil če ne bomo objavili vsak dan nove kave iz novega lokala, jezera, gore, znamenitosti ne bodo pobegnile in bodo še vedno tam, ko jih bomo lahko znova občudovali. In še vedno imamo dovolj časa, da uresničimo vse kar smo si želeli v teh mesecih pa nismo mogli izpeljati. LE malce prilagajanja in reorganizacije bo potrebno. Tudi rojstne dneve in ostale pomembne dogodke lahko praznujemo z manjšo zamudo.

Drugo kar lahko naredimo je, da se zaposlimo. Če bo naša glava zaposlena potem ne bomo imeli časa za razmišljanje o takšnih ali drugačnih neumnostih, ki nam sicer rojijo po glavi. Početi moramo stvari, ki nas veselijo ali pa vsaj zaposlujejo. Lahko se lotimo manjše prenove stanovanja (dekoracija lahko naredi ogromno), preko video klica pokličemo prijatelje, beremo. Karkoli nas zaposli, karkoli zaposli naše misli. Sicer pa verjamem, da obstajajo ljudje, ki jih veseli pospravljanje, likanje. Bistvo je, da se čutimo, da nekaj počnemo.

In tretje. Planiraj. Planiranje lahko pripomore k ogibanju občutka, da nimamo nadzora nad ničemer in pred občutkom zamujenega. Res je, da ne moremo planirati točnega datuma od kdaj naprej, lahko pa planiramo kaj vse bomo počeli ko se karantena konča in se življenje ponovno obrne. Če bomo imeli neke plane se bomo počutili veliko bolj varne in zadovoljne.

Kljub vsemu pa je najvažnejše, da se opomnimo, da nismo sami. Nismo le mi zaprti oziroma nimamo le mi omejenih stvari trenutno. Vsi se kdaj bojimo, da stvari uhajajo iz nadzora in nas zagrabi panika kaj pa če. Iz trenutne situacije smo se verjetno marsičesa naučili in veliko se še bomo, občutek “preveč” je prisoten in na tiste dni, ko je vsega preveč se lahko obrnemo na prijatelje, družino. Lahko se povežemo z ljudmi na raznih platformah in poiščemo stvari, ki nas navdajajo s pozitivnim mišljenjem. Pa še to, mislim da ni boljšega časa kot zdaj za neomejene količine sladoleda.

You may also like

Leave a Comment