Home PERSONAL STYLE BEING 30

BEING 30

11/06/2019
BEING 30

On May 15th I’ve turned 30.
They keep asking me how I feel, now that my first number in my age has changed. If I feel more grown up, more responsible more anything. I keep answering them no.

Nothing changed to me, not even in my head because why should it? Just because of a number of your age has changed it doesn’t mean that some magic happens in one night that would make you feel differently. It is all in your head and how you want to feel. Sure, I´m smarter, wiser, more aware, more present. I put a lot more effort into things that mean a lot to me, I keep my friends even closer to me and I don´t measure life with number of Facebook friends, nor I ever did. But all this doesn’t come with a certain number, it comes with life itself, experiences and all good and bad things that life throws at you. There is no certain number when you should buy your first car, get married, buy a house or meet your significant other. Nor there is an age where you should be promoted at your job or should know what exactly you should do with your life. All that are expectations of someone else, of society and not yourself. Some people feel the constant urge to criticise you, to tell you what and when you should do certain things and we get caught in this silly circle when we feel pressure to do certain things just because someone else is telling us what we should do. But why? Will this bring us happiness? will this bring us better life? Probably not, because we know the best how we fell and when we will be ready for things in life. So there is no age or person that should force you into feeling or doing something that you are not comfortable with. So what If you feel like wearing short dress and you are 50 (as long as it is tasteful, same goes if you are only a teenager or in your twenties). Or so what If I´m 30 and I buy the most childish fluffy slippers I find. As long as it brings you joy and happiness. We should all just stop caring what others will say, what others will think and just learn how to be happy with ourselfs! So no, nothing changed since I´m 30, I´m still the same old girl who loves ice cream and silly things from time to time. I will do things when I feel like doing them and I will never stop learning just because I filled a certain age box. I´m just going to buy 31 balloons next year!

SLO

Petnajstega maja letos sem dopolnila 30 let, vem, ni novica. Kar hočem reči je, da me od takrat naprej vseskozi sprašujejo, ali se počutim kako drugače. Ali se počutim starejšo, pametnejšo in bolj odraslo, bolj odgovorno ali karkoli. Pa vneto odgovarjam in zagovarjam svoj ne, nič drugače se ne počutim. Ker se res ne. Nič se ni spremenilo, ne na ven, niti v moji glavi. Kajti zakaj bi se? Zamenjala se je le številka, dvojko je le zamenjala trojka. Če se je zamenjala številka, še ne pomeni da se je čez noč zgodil tudi magičen preskok v mišljenju, doživljanju ali razmišljanju. Ja saj drži, sem pametnejša, modrejša, bolj prisotna in prisebna, trudim se za pomembnejše stvari, za večje stvari in ugotovila sem koliko zares pomenijo pravi prijatelji, četudi jih je malo in da številka na facebook profilu ne pomei ničesar, pa saj ne, da mi je kadarkoli karkoli pomenila. Vse to je prišlo z leti, pa ne zato, ker se je obrnila številka, pač pa zaradi vseh stvari, ki nam jih življenje vrže na pot in tako odrastemo in dorastemo. Ni točno določene številke, kdaj bi morali kupiti svoj prvi avto, kdaj bi se morali preseliti na svoje, se poročiti ali spoznati tisto pravo osebo, ki je potem do konca življenja. Ni številke, ki bi določila kdaj moramo menjati službo ali napredovati in definitivno ni številke pri kateri bi morali točno vedeti kaj bomo počeli v življenju in bi morali imeti vse pogruntano. Vse to so pričakovanja nekoga drugega, družbe. Družba si je nekako kar prilastila pravico, da določa kaj se spodobi za vsakega posameznika in kako bi posameznik moral živeti. Družba je za vse določila neke številke. Kdaj, zakaj, kako dolgo in kako hitro. Prilastila si je pravico do kritiziranja in večnega nezaželenega mnenja, ko nanese na starost. In mi? Mi smo se ujeli v začaran krog, ko čutimo pritisk, da bi se določene stvari morale zgoditi ob določeni starosti. Toda zakaj? Smo srečnejši? Bomo živeli bolje? Nas bo to izpopolnilo? Najverjetneje ne, ker to so pričakovanja nekoga drugega. Sami zase najbolje vemo, kaj si želimo, kdaj si želimo in le odločitve, ki se nam zdijo prave bodo osrečevale. Nihče naj vam ne govori kako morate živeti in kdaj morate živeti. Pa kaj če si stara 50 let in se odlično počutiš in izgledaš v mini oblekici, je ne bi smela nositi le zato, ker je nekdo določil in rekel da se pri teh letih to ne spodobi? K vragu z njim! Pa kaj, če si pri tridesetih še vedno kupujem najbolj otročje copate kar jih najdem. ČE me to osrečuje, bom to počela. Vsi bi se preprosto morali nehati sekirati kaj drugi mislijo in kaj drugi pričakujejo in bi se morali naučiti biti najsrečnejši sami s sabo. Torej ne, nič se ni spremenilo odkar se je številka spremenila v trojko. Še vedno sem ista punca, ki obožuje sladoled in občasne otročarije. Počela bom stvari, ki jih rada počnem ne glede na to v kakšen kvadratek številk spadam. In vedno se bom učila, vsak dan, do konca življenja. Naslednje leto bom le kupila 31 balonov!

Wearing:

Jeans and Shirt: Zara

Shoes: Stradivarius

You may also like

Leave a Comment